V geštalt psihoterapiji je psihoterapevtski proces osredotočen na vzpostavljanje kontakta (s sabo in s svojim okoljem), spoznavanje samega sebe, zavestno skrb zase in izražanje čustev. To pri mladostnikih spodbuja pozitivno samopodobo in čustveno čvrstost ter pozitivno vpliva na upad simptomov in neželenega vedenja, ki je mladostnika ali starše spodbudilo k psihoterapiji. Več o geštalt psihoterapiji si lahko preberete na moji spletni strani: tukaj.
V psihoterapevtski skupini je pomembno kako mladostniki drug drugega doživljajo, drug na drugega vplivajo in kako se med seboj povezujejo. V skupini se vzpostavi občutek varnosti, pripadnosti, sprejetosti, povezanosti in medsebojne podpore, saj mladostniki hitro ugotovijo, da imajo podobne občutke, čustva, težave in izkušnje ter stremijo k istim ciljem – da bi bili bolj zadovoljni s sabo in s svojim življenjem. Tako je skupinska psihoterapija za mladostnika pozitivna izkušnja, kjer se počuti varno in sprejeto, da lahko z drugimi deli svoje doživljanje ter s tem zmanjša svoje neprijetne občutke (bolečino, strah, krivdo...) in se krepi. Med skupinskimi aktivnosti mladostniki vadijo socialne veščine (poslušanje, deljenje idej, pogajanje, sodelovanje), se učijo novih načinov prepoznavanja in izražanja svojih čustev, prepoznavanja kako njihove odločitve vplivajo na druge in prevzemanja odgovornost za svoje vedenje. Mladostniki med seboj delijo različne informacije in se tako učijo drug od drugega. Priložnost, da drug drugemu pomagajo s svojimi izkušnjami, nasveti in podporo pa pozitivno vpliva tudi na njihovo samopodobo.
Navadno so skupinska srečanja strukturirana, saj terapevt pripravi temo srečanja (npr. odnos s starši) in aktivnost (npr. družabne igre). Vseeno pa je terapevt vedno odprt tudi za vsebine, ki jih mladostniki prinesejo na srečanje - tako ima vsak mladostnik možnost, da dela z neko vsebino, ki je zanj trenutno pomembna in pri kateri potrebuje spodbudo in pomoč. Mladostni lahko sodelujejo tudi pri izbiri teme in aktivnosti srečanja.
Poleg pogovora je čas med psihoterapevtskimi srečanji posvečen tudi drugim aktivnostim, kot so sproščanje, ustvarjanje (npr. risanje), poslušanje glasbe, družabne igre, domišljijska igra (npr. lutkovna predstava)... Takšne aktivnosti so pri delu z mladostniki nepogrešljive, saj naredijo psihoterapijo zanimivo, sproščeno in zabavno ter mladostnikom nudijo možnost za verbalno in neverbalno izražanje.
V skupini se izmenjujeta individualno in skupinsko psihoterapevtsko delo, saj tudi individualno delo pozitivno vpliva na vse mladostniki v skupini.
Če razmišljate o psihoterapevtski obravnavi, ste vabljeni na uvodni pogovor. Na uvodni pogovor se lahko naročite na psihopolonica@gmail.com ali 040 650 567.
(Članek je informativne narave.)
Viri:
Oaklander, V. (1988). Windows to Our Children.
Safran, S. D. (2003). An Art therapy Approach to Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder.
Yalom, I. D. (2005). The Theory and Practice of Group Psychotherapy.